-
1 much
comparative of; see more* * *I [məč]adjectivemnogoso much water — toliko vode, sama vodacolloquially he is too much for me — nisem mu dorastel, ne pridem mu do krajaII [məč]adverbmnogo; zelo (v sestavljenkah: ŋ-admired); zelo, veliko (pred komparativi: much stronger); daleč (pred superlativi: much the oldest); skorajhe, as much as any — on, prav tako kot kdo drugmuch less — mnogo manj, kaj šele, da ne rečemcolloquially not much — komaj da (v odgovoru)how much? — koliko?III [mač]nounmnogo, velika stvar, nekaj posebnegamuch will have more — kolikor več imaš, toliko več želiš -
2 nothing
1. pronoun(no thing; not anything: There was nothing in the cupboard; I have nothing new to say.) nič2. noun(the number 0; nought: The final score was five - nothing (= 5 - 0).) ničla3. adverb(not at all: He's nothing like his father.) sploh ne- come to nothing
- for nothing
- have nothing to do with
- make nothing of
- mean nothing to
- next to nothing
- nothing but
- nothing doing!
- there is nothing to it
- think nothing of
- to say nothing of* * *I [nʌmiŋ]adverbnič, niti malo, sploh neII [nʌmiŋ]nounnič; figuratively ničevost, malenkost, niče; plural nepomembnosti, prazno govoričenjefor nothing — zaman, zastonjnot for nothing — ne zastonj, ne brez razlogaslang nothing doing — od tega ne bo ničthat's nothing — nič ne de, nič ne pomenithere's nothing in it — ni res, ni važnothere's nothing for it but to — ni alternative, ne preostane nič drugeganothing like leather — vsak berač svojo malho hvali, zadostuje kar imašto make nothing of — ne moči razumeti, ne imeti za važno, ne izkoristiti, omalovaževatito say nothing of — kaj šele, da ne rečemto dance on nothing — biti obešen, visetineck or nothing — na kocki, vse ali ničnothing short of — popolnoma, popolnonothing venture nothing have — kdor nič ne tvega, nič ne dobiall to nothing — popolnoma, v največji meri -
3 boast
[bəust] 1. verb(to talk with too much pride: He was always boasting about how clever his son was.) bahati se2. noun(the words used in talking proudly about something: His boast is that he has never yet lost a match.) širokoustenje- boastful- boastfully
- boastfulness
- boasting* * *I [boust]nounbahanje, ponašanje, ponosto make a boast of s.th. — biti domišljav (ponosen) na kajII [boust]intransitive verb & transitive verb(of, about, that) biti ponosen, bahati se, ponašati se, širokoustiti se; imeti; hvalitiIII [boust]transitive verb(kamen) na grobo obtesati, oklesati -
4 out
(to allow to come in, go out: Let me in!; I let the dog out.) spustiti noter, izpustiti* * *I [áut]adjectivezunanji; sport ki ni na udarcu (kriket), ki ni na domačem igrišču, ki je izven igrišča; politics ki ni v vladi; ki odhaja (vlak)II [áut]adverb1.2.zunaj, zdoma ( he is ŋ zunaj je, ni ga doma);3.ne na delu ( a day ŋ prost dan);4.militaryna (bojnem) polju, nautical na morju;5.ne v zaporu ( out on bail na svobodi proti kavciji);6.priobčen (knjiga the book came out in June), predstavljen javnosti (dekle);7.odkrit ( the secret is ŋ tajna je prišla na dan);8.sportzunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran;9.politicsne v vladi ( the democrats are ŋ);10.ne v vaji ( my fingers are ŋ);11.porabljen, ne na zalogi ( the potatoes are ŋ);12.do kraja, čisto (to hear s.o. ŋ koga do kraja poslušati, tired ŋ čisto izčrpan);13.izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka);14.napačen, zmoten ( his calculations are ŋ njegovi računi so napačni);15.dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga);16.jasno, glasno ( to laugh ŋ glasno se zasmejati, speak ŋ! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!);17.aeronauticskončan (pogovor);18.raznoout and out — popolnoma, docelaout and about — (zopet) na nogah, pokonciout and away — daleč (najboljši itd.)to be out — miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašenthat is out! — ne pride v poštev!to be out for s.th. — iskati kaj, zavzeti se za kajto be out with s.o. — ne biti več prijatelj, biti hud na kogato have it out with s.o. — razčistiti stvar s komout with him! — ven ga vrzi!III [áut]prepositioniz, ven, izven, zaradifrom out — iz, izvento be out of one's depth — ne znati dovolj; prevzeti seto be out of a thing — ne imeti več česa, zmanjkatito bo out of it — ne imeti pojma, ne biti vključenout of keeping with — neharmoničen, neprimerenout of place — ne na pravem mestu, neumestenout of the question — nemogoče, ne pride v poštevout of shape — izmaličen, v slabi kondicijiout of sorts — razdražljiv, sitenout of the way — odročen, nenavadenout of wedlock — nezakonski, ne v zakonu (otrok)out of one's own head — sam od sebe, na svojo pobudoeconomy out of stock — razprodan, ne več na zalogiIV [áut]interjectionpoberi se!, izgini!archaic out upon you! — sram te bodi!V [áut]1.transitive verb(s silo) ven vreči; knockoutirati;2.intransitive verbpriti na danVI [áut]nounzunanja stran; izhod (tudi figuratively)printing izpustitev besede ali besed v tekstu; American plural spor; American economy plural pošle zaloge ali blago; politics plural tisti ki niso na oblasti, opozicija; American at outs with everyone — z vsemi skregan -
5 great
[ɡreit]1) (of a better quality than average; important: a great writer; Churchill was a great man.) velik2) (very large, larger etc than average: a great crowd of people at the football match.) velik3) (of a high degree: Take great care of that book.) velik4) (very pleasant: We had a great time at the party.) imeniten5) (clever and expert: John's great at football.) spreten•- greatly- greatness* * *I [greit]adjectivevelik, precejšen; dolg; figuratively ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-; archaic noseča; (at, in) spreten, mojstrski, sposoben; familiarly sijajen, kolosalento be great at s.th. — odlikovati se v čemastronomy Great(er) Bear — Veliki vozgreat dozen — 1ʌarchaic great with child — nosečagreat go — diplomski izpit za B.A.to go a great way with s.o. — imeti velik vpliv na kogagreat gun — vplivna osebnost, "visoka živina"colloquially great big — strašno velik, neznanskigreat Scott! — zaboga!great dane zoology dogagreat many — mnogi, številnino great matter — nepomembno, malenkostgreat little man — majhen, a pomemben človekcolloquially great on — navdušen zano great shakes — ne posebno dober; nič posebnegaII [greit]nouncelota; pomembnost, vzvišenost, veličastnost; plural končni izpit za B.A. v Oxforduthe great — velika gospoda, imenitnikigreat and small — veliki in majhni, bogataši in siromakiIII [greit]adverbveliko, močno, zelo -
6 home
[həum] 1. noun1) (the house, town, country etc where a person etc usually lives: I work in London but my home is in Bournemouth; When I retire, I'll make my home in Bournemouth; Africa is the home of the lion; We'll have to find a home for the kitten.) dom2) (the place from which a person, thing etc comes originally: America is the home of jazz.) domovina3) (a place where children without parents, old people, people who are ill etc live and are looked after: an old folk's home; a nursing home.) dom4) (a place where people stay while they are working: a nurses' home.) dom5) (a house: Crumpy Construction build fine homes for fine people; He invited me round to his home.) stanovanje, hiša2. adjective1) (of a person's home or family: home comforts.) domač2) (of the country etc where a person lives: home produce.) domač3) ((in football) playing or played on a team's own ground: the home team; a home game.) domač3. adverb1) (to a person's home: I'm going home now; Hallo - I'm home!) domov, doma2) (completely; to the place, position etc a thing is intended to be: He drove the nail home; Few of his punches went home; These photographs of the war brought home to me the suffering of the soldiers.) na cilj; do srca•- homeless- homely
- homeliness
- homing
- home-coming
- home-grown
- homeland
- home-made
- home rule
- homesick
- homesickness
- homestead
- home truth
- homeward
- homewards
- homeward
- homework
- at home
- be/feel at home
- home in on
- leave home
- make oneself at home
- nothing to write home about* * *I [hóum]adjectivedomač, hišni, doma narejen; notranji; točen, odličen; primeren (opomba)Home Guard — rezervna vojska na domačih tleh med 2. svetovno vojnoII [hóum]adverbdoma, domov; na cilj, na cilju; v srce, točnoto bring a crime home to s.o. — dokazati komu zločinto bring s.th. home to s.o. — prepričati koga o čem, predočiti, dokazati komufiguratively to come home to — ganiti, občutiti, priti do srcacurses come home to roost — kdor drugemu jemlje čast, jo sam izgubito drive s.th. home to s.o. — prigovarjati, prepričevati kogato hit ( —ali strike) home — v živo zadeti, pravo zadetito see s.o. home — spremiti koga domovIII [hóum]noundom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče; figuratively domača streha; sport figuratively ciljat home — doma, v domoviniat home in ( —ali on, with) — vajen česa, doma (v računstvu)away from home — odsoten, odpotoval, v tujinicharity begins at home — vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvarilnot at home to — ne biti doma za goste, ne sprejemati gostovlong ( —ali last) home — zadnji dom, grobto draw to one's long home — bližati se koncu, umiratito eat s.o. out of the house and home — spraviti koga ob vse, živeti na tuj računto make o.s. at home — biti kakor doma, vgnezditi se pri komto make s.o. feel at home — potruditi se, da se kdo počuti kot domaIV [hóum]intransitive verb & transitive verbvrniti se domov, pripeljati domov, spraviti pod streho; voditi pristanek letala z radarjem -
7 way
[wei] 1. noun1) (an opening or passageway: This is the way in/out; There's no way through.) prehod2) (a route, direction etc: Which way shall we go?; Which is the way to Princes Street?; His house is on the way from here to the school; Will you be able to find your/the way to my house?; Your house is on my way home; The errand took me out of my way; a motorway.) pot; smer3) (used in the names of roads: His address is 21 Melville Way.) cesta4) (a distance: It's a long way to the school; The nearest shops are only a short way away.) pot5) (a method or manner: What is the easiest way to write a book?; I know a good way of doing it; He's got a funny way of talking; This is the quickest way to chop onions.) način6) (an aspect or side of something: In some ways this job is quite difficult; In a way I feel sorry for him.) ozir7) (a characteristic of behaviour; a habit: He has some rather unpleasant ways.) navada8) (used with many verbs to give the idea of progressing or moving: He pushed his way through the crowd; They soon ate their way through the food.) pot2. adverb((especially American) by a long distance or time; far: The winner finished the race way ahead of the other competitors; It's way past your bedtime.) daleč- wayfarer- wayside
- be/get on one's way
- by the way
- fall by the wayside
- get/have one's own way
- get into / out of the way of doing something
- get into / out of the way of something
- go out of one's way
- have a way with
- have it one's own way
- in a bad way
- in
- out of the/someone's way
- lose one's way
- make one's way
- make way for
- make way
- under way
- way of life
- ways and means* * *I [wéi]nounpot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer; nautical kurzway out — izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figuratively priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; colloquially okolica, stran; figuratively pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; nautical plural grede za spuščanje ladje v vodo, sankeany way — vsekakor, v vsakem primeruby way of — na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradiby the way — mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajnoin a way — nekako, na neki način, ne popolnomain a small way — skromno, brez pretenzij, ponižnoone way or another — tako ali tako, kakorkoli, nekakoover the way — na drugi strani (poti), čez cestothe other way round — v obratni smeri, narobe, (ravno) obratnounder way nautical na poti, na vožnjithe way of the world — tok, način življenja, ukoreninjen običajthe way of the cross religion križev potno way inferior — nikakor ne slabši, neznatnejšithe good old ways — dobri, stari običajihigh way — glavna cesta, državna cesta; figuratively običajni način delovanjalion in the way — zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)permanent way railway tir, tračnicepermanent-way man railway progovni delavecnothing out of the way — nič posebnega (nenavadnega, izrednega)this way please! — semkaj, za menoj, prosim!this is not in my way — to ni moja stroka, s tem se ne bavimto be in the family way — biti noseča, pričakovati otrokato be in s.o.'s way — biti komu napoti, motiti kogato be on the way — biti na poti, približevati seto be in a way colloquially biti vznemirjen, razburjento clear the way — umakniti se s poti, dati prost prehodto come ( —ali to fall) in s.o.'s way — srečati koga, naleteti na kogato get in the way — biti napoti, zapreti pot, oviratito get in the way of s.th. — razumeti kajto get out of the way — iti s poti, umakniti se (s poti)to give way — umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustitito force one's way — izsiliti, utreti si potto go one's way — oditi, iti po svoji potito go ( —ali to take) one's own way — iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugihto go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figuratively umretiyou can't have it both ways — ne moreš imeti obojega; figuratively ne more biti volk sit in koza celato have one's own way — delati po svoji glavi; doseči to, kar želimoto look s.o.'s way — gledati proti komuto lose way — izgubiti, zmanjšati hitrostto lose one's way — zaiti, izgubiti seto make way — napredovati; figuratively prodreti, uspetito make one's own way — iti po svoji poti, oditito make the best of one's way — iti čim hitreje, pohitetito put o.s. out of the way — truditi se, da(ja)ti si trudato put s.o. out of the way — spraviti koga s poti, tajno ubiti kogato see a way out — videti pot (izhod, neko možnost)to stand in the way of s.o. — ovirati koga, zastaviti komu potto work one's way — študirati, preživljati se z delomII [wéi]transitive verbizuriti (konja) za hojo ali ježo po cestiIII [wéi]adverb colloquially daleč -
8 not much
(nothing important, impressive etc: My car isn't much to look at but it's fast.) nič posebnega -
9 nothing much
(nothing important, impressive etc: `What are you doing?' `Nothing much.') nič posebnega -
10 nothing to write home about
(not very good: The concert was nothing to write home about.) nič posebnega -
11 think nothing of
(not to consider difficult, unusual etc: My father thought nothing of walking 8 kilometres to school when he was a boy.) ne zdeti se nič posebnega
См. также в других словарях:
posében — bna o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ták — a o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamudíti — ím dov., zamúdil (ȋ í) 1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa: zamuditi pouk, službo / zamuditi pet minut, pol ure // zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se česa: zamuditi prvo dejanje igre; zamuditi pozdravni govor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opazíti — in opáziti im dov. (ȋ á ȃ) 1. z gledanjem zaznati: opazil ga je že pri vhodu; nič posebnega nisem opazil na njem; v temi ni mogel opaziti ovire; tak drobec lahko opazimo s prostim očesom; nasproti vozeči avtomobil je prepozno opazil; razpoka se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
braníti — in brániti im nedov. (ȋ á) 1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poplúžiti se — im se dov. (ú ȗ) nar. podrsati se: ne bi bilo .. nič posebnega, če bi se poplužil po gladkih stenah žrela (A. Luther M. Klopčič) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šmír — a m (ȋ) nižje pog. 1. kolomaz: namazati kolo s šmirom 2. kar je malo vredno, nepomembno: to ni nič posebnega, to je navaden šmir / za vsak šmir joka za vsako malenkost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprožíti — in spróžiti im dov. (ȋ ọ) 1. narediti, povzročiti, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: sprožiti s snegom obloženo vejo 2. z dotikom, s sprostitvijo spraviti a) v delovanje: sprožiti alarmno napravo; lisica je sprožila nastavljeno past … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štéti — štéjem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. imenovati števila po vrsti: otrok že zna šteti; šteti od ena do sto; šteti na prste 2. ugotavljati število česa: šteti drevesa na vrtu; volilna komisija je štela glasove; šteti hiše ob cesti; štel je, koliko dni je še do … Slovar slovenskega knjižnega jezika